Zdravje v vrtcu

1. PRAZNOVANJE ROJSTNIH DNI (Zdrav način življenja)

Ob osebnem prazniku smo otroku namenili posebno pozornost. Že pred prvim praznovanjem smo skupaj z otroki izdelali verigo iz papirja za okrasitev naše igralnice. Potrebno je bilo pripraviti torto. Tudi to smo izdelali iz papirja. Vsak otrok je pobarval svoj košček papirnate torte, ki smo jo nato sestavili v celoto, na vrhu pa vedno prižgali tudi svečke, ki jih je nato slavljenec upihnil. Na steni je celo leto visel tudi krog letnih časov. V ta krog so otroci prilepili svoje znake, seveda v del kroga, ki je prikazoval letni čas njegovega rojstnega dne. Ko je imel rojstni dan, je poleg znaka prilepil še zvezdico. Tako so lahko otroci opazovali kdo je že imel rojstni dan in kdo še ne. Na dan praznovanja je slavljenec ves dan sedel na posebnem prazničnem stolu, s prazničnim pregrinjalom. Na torti je upihnil svečke. Ostali otroci so mu skupaj z vzgojiteljicama zapeli pesem Vse najboljše ter mu voščili. Nato je sledilo praznovanje ob zdravi sadni malici. Tako sva tudi ob praznovanjih otroke spodbujale in seznanjale z zdravo prehrano. Da pa je bilo vse še bolj praznično, smo na mize pripravili praznične pogrinjke. Nato je sledil praznični ples. Vzgojiteljici sva pripravili plesno glasbo in zavrteli smo se po »plesišču«. Otroci so vedno zelo uživali in se veselili naslednjih rojstnih dni. Seveda pa sva vsakemu otroku pred počitkom prebrali še pravljico po njegovi želji. Tako je bil otrok na ta njegov poseben dan v središču naše pozornosti. Čeprav je bilo praznovanje, nismo pozabili na skrb za naše zdravje in smo praznični dan preživeli brez slaščic.

2. OSTAL BOM ZDRAV (Zdrav način življenja)

V igralnici smo pripravili igralni kotiček, ki smo ga poimenovali Ostal bom zdrav. Na steni kotička so bile preko leta razstavljene različne fotografije, izdelki ter slike, odvisno od trenutne dejavnosti na temo zdravja. V tem kotičku smo običajno dopoldne pojedli tudi sadno malico. Največkrat smo namreč za dopoldansko malico dobili iz kuhinje prav sadje. Otroke sva spodbujali k okušanju različnega sadja. Sadje smo običajno narezali na koščke. Včasih smo se prepustili svoji domišljiji in kreativnosti in iz sadja ali zelenjave sestavili polžka, sonček, barčico… Zanimiva ugotovitev je bila, da so zaradi privlačnosti vzljubili sadje tudi tisti otroci, ki ga prej niso marali. Ob tem smo se veliko pogovarjali. Pogovarjali smo se o barvi sadja, vonjali, okušali in ugotavljali kje določeno sadje zraste…Če česa nismo vedeli, smo si nato ogledali v literaturi. Spoznali smo, da se v sadju in zelenjavi skrivajo »vitaminčki« in »mineralčki«, ki odganjajo »bacilčke«. Otroci so se v tem kotičku zelo radi igrali tombolo in spomin, ki sva ga izdelali vzgojiteljici. Igra s kocko Skrb za zdravje pa jih je spodbujala k pogovoru in razmišljanju o skrbi zase in za svoje zdravje ( kaj je koristno in kaj škodljivo). Ko je otrok z igralno figurico prišel na polje s sličicami je opisal sliko, pripovedoval in razmišljal kaj je prav in kaj ne. 1. 2. 2018 smo si skupaj ogledali tudi lutkovno izobraževalni film za otroke Ostal bom zdrav. Nato so si ga otroci po želji lahko večkrat ogledali tudi v našem kotičku. Tako sva vzgojiteljici preko celega leta otroke navajali na zdrav način življenja in preko igrivih dejavnosti poučevale otroke o pomenu zdrave prehrane in vode, gibanja, počitka ter osebne higiene za naše telo. Največ pozornosti sva namenili ravno zdravi prehrani, saj sva sledili letošnjemu geslu S hrano širimo obzorje.

3. Z GIBANJEM DO ZDRAVJA (Gibanje)

Ker se vzgojiteljici zavedava, da je potreba po gibanju primarna otrokova potreba, sva otrokom vzgojiteljici pripravljali čim več raznolikih, igrivih in zanje primernih gibalnih dejavnosti. Izvajali smo vsakodnevne gibalne dejavnosti v igralnici in na prostem. Hodili smo na sprehode v bližnjo in daljno okolico vrtca. Otroke sva navajali na varno hojo v prometu. V športnih dejavnostih smo sodelovali tudi z drugimi oddelki (spomladanski kros in poligoni, ples). Uporabljali smo različne pripomočke in športne rekvizite. Hkrati pa smo spoznavali športno obutev in oblačila, športno obnašanje in se učili spoštovati in upoštevati različnost otrok v gibalnih sposobnostih. Otroci so se navajali tudi na samostojno oblačenje in obuvanje. V jesenskem času smo se igrali oz. gibali z jesenskimi plodovi in se igrali štafetne igre ( prenašanje krompirja, tek s korenjem, kotaljenje buč, ciljanje kostanja v košaro). V zimskih mesecih smo se igrali in dričali po snegu, pomladi pa velikokrat tekali po bližnjem travniku. Igrali smo se tudi različne gibalne in rajalne igre, kjer so otroci morali upoštevati določena pravila ( Žabe in Štorklja, Kdo se boji Črnega moža, Lisica kaj rada ješ, Ura je ena, Mačka in miška, Gnilo jajce, Bela, bela, lilija, Rdeče češnje, Zamenjaj stolček, Škratek reši me, Ribič lovi ribice…). Najin cilj je bil otroke spodbuditi k gibanje, ki je poleg zdrave prehrane zelo pomembno za naše počutje.

4. ČISTE ROKE ZA ZDRAVE OTROKE (Osebna higiena)

Skrb za osebno higieno in navajanje na samostojnost je bilo skozi celo leto del dnevne rutine. Najin cilj pa je bil seveda vse to še nadgraditi, predvsem pa razvijati samostojnost pri brisanju nosov, higieni rok pred in po obrokih, po igri na prostem in uporabi stranišča ter seveda samostojnost na stranišču. Veseli sva da sva dosegli cilj, saj so sedaj na koncu šolskega leta otroci veliko bolj samostojni, dvanajst bodočih prvošolčkov tudi v stranišču ne potrebuje več naše pomoči. Da pa je bilo umivanje rok še bolj zanimivo, sva otroke naučili poletno in zimsko zgodbo. Poletna ima naslov Traktor kosi travo. V zimskih mesecih pa nas je plišasti beli medvedek Maks naučil zgodbo Medvedek Maks se drsa po ledu. Tako sva na igriv način otroke spodbudili k pravilnemu in temeljitemu umivanju rok. 28. 3. 2018 smo si ogledali tudi lutkovni film za otroke z naslovom Čiste roke za zdrave otroke. 13. 4. 2018 nas je v vrtcu obiskala tudi dipl. med. sestra ZD Škofja Loka in nam še enkrat predstavila pravilno umivanje rok. Po tem obisku smo še bolj opazovali naše roke. Opazovali smo jih po igri na igrišču, otroci so pri umivanju opazili kako umazana voda teče iz njihovih rok. Nato smo naredili tudi preizkus s »čarobnim prahom« in opazili na naših rokah »bacilčke«. Tako so umazanijo na rokah poimenovali otroci. To smo naredili tudi po umivanju rok. Opazili smo, da je po umivanju manj bacilčkov na naših rokah. Seveda, če so bile roke dobro umite. Ta dejavnost je trajala približno dvajset minut. Ker pa naše bacile ne vidimo s prostim očesom smo ugotavljali s katero napravo bi to lahko naredili. Ugotovili smo, da je to mikroskop, vendar je to težka beseda in otroci so velikokrat namesto mikroskop rekli kar teleskop. Ker pa v vrtcu nimamo mikroskopa, smo si pogledali kako mikroorganizmi izgledajo kar preko projekcije. Prav staršljivi so bili. A še bolj strašljive bacilčke smo 20. 4. v dopoldanski likovni delavnici ustvarili sami. Kako je bilo zabavno. S tempera barvami in tehniko pihanka so otroci ustvarjali bacilčke. Vsak je bil malce drugačen in seveda različne barve. Ko se je barva posušila, pa so narisali še oči. Izdelki so bili tako čudoviti, da smo jih razstavili na stopnišču vrtca. Krasili so naš vrtec. Otroci pa so si še raje umivali roke in pri tem velikokrat omenili bacilčke. Tako smo preko različnih dejavnosti spoznali, da prav z umivanjem rok lahko preprečimo marsikatero bolezen.

5. VESELI SKUPAJ – POKLIC ZOBNE ASISTENTKE (Zobozdravstvena vzgoja)

V mesecu januarju smo med nas povabili tudi starše otrok, ki so nam predstavili različne poklice. Mamica deklice vključene v skupino, nam je predstavila svoj poklic, poklic zobne asistentke. Na igriv način smo spoznali, da pomaga zobozdravnici pri delu. Otrokom je pokazala različne pripomočke, nato pa je predstavila še zobno krtačko in prikazala otrokom kako se pravilno umiva zobe. S seboj je imela v škatlici dva majhna zobka (enega lepega, drug pa je imel črno luknjico). Tako so otroci lahko videli kaj se zgodi, če ne umivamo zob in jemo preveč sladkarij. V drugem delu predstavitve pa je otrokom predstavila še kako pomembna je zdrava prehrana tudi za naše zobe. Na koncu je otrokom povedala še pravljico o zobni vili in otrokom podarila majhno darilce – majhna vrečica za izpadli mlečni zobek.

6. VESELI SKUPAJ – POKLIC REŠEVALEC (Zdrav način življenja)

Spoznali smo tudi poklic reševalca. To dopoldne smo težko pričakovali kdaj se pred vrtec pripelje reševalno vozilo. Na srečo je reševalec prišel le na obisk in ni nihče potreboval nujne pomoči. To dopoldne smo spoznali zelo zanimiv poklic, a hkrati zelo odgovoren in zahteven. Najprej nam je reševalec v igralnici predstavil svojo oblačila in nekaj manjših pripomočkov, ki jih uporablja pri svojem delu. S seboj je imel tudi voziček, na katerega so se lahko usedli tudi otroci. Nato pa smo odšli na igrišče vrtca, kjer je bilo reševalno vozilo. Otroke je vse zelo zanimalo. Spoznali smo kaj vse je v reševalnem vozilu. Otroke je reševalec seznanil tudi s številko 112 in potekom klica ob nesrečah. Reševalec je otroke tako navdušil, da je večina otrok še nekaj časa govorilo, da bodo, ko odrastejo tudi oni reševalci. Po njegovem odhodu, smo se vrnili v igralnico, kjer so nato otroci narisali z suhimi barvicami vsak svoj likovni izdelek – reševalno vozilo. Nastale so čudoviti izdelki, vsako reševalno vozilo je bilo nekaj posebnega, vendar pobarvano s pravimi barvami in s številko 112. Hkrati pa so se otroci naučili, da je potrebno vsak dan skrbeti za svoje zdravje in varnost. Čeprav nam je bilo reševalno vozilo tako všeč, upamo, da ga ne bomo nikoli potrebovali.

7. VRTEC NA KMETIJI (Zdrava prehrana)

V mesecu oktobru smo dva sončna dneva preživeli na kmetiji Podmlačan v Jarčjem Brdu nad Škofjo Loko. Dvodnevno bivanje je bilo za nas pravo doživetje – polno smeha, veselja in igre. Prvi dan smo uživali v raziskovanju okolice kmetije in v nabiranju in peki kostanja. Zvečer smo se preizkusili v molži krave. Naslednje jutro smo se pridružili gospodinji pri peki kruha. Iz krušne peči je kmalu zadišalo po sveže pečenem kruhu. Tako so imeli otroci na kmetiji možnost spoznati tudi tradicionalni način peke kruha v krušni peči. Spoznali so tudi zakaj na kmetiji redijo različne živali in sadijo različne rastline. Vse to za prehrano. Naučili smo se torej, da mleko dajejo krave, da redijo živali za meso, pogovarjali smo se kaj vse lahko naredimo iz mleka…Tudi gospodinja je poskrbela, da nam je pripravila jedi iz domačih pridelkov oz. izdelkov. Naš cilj je bil spoznati oziroma otroke seznaniti, da je najbolj zdrava sezonska, lokalna hrana pridelana na bližnjih kmetijah.

8. MELJE, MELJE, MLINČEK (Zdrava prehrana)

Mesec november smo posvetili prehrani, predvsem prehrani nekoč. Želeli sva otrokom prikazati razlike med prehranjevanjem nekoč in danes. Ker smo v tem mesecu sodelovali tudi v projektu Slovenski tradicionalni zajtrk, smo svoje raziskovanje omejili predvsem na spoznavanje razlik zajtrka nekoč in danes ter njegovega pomena kot enega izmed obrokov v našem vsakdanu. V igralne kotičke sva jim pripravile tudi različno moko in žita in slano testo. Ker smo se še dobro spomnili kako se peče kruh in kaj potrebujemo za peko, smo sedaj ugotavljali kako nastane moka. Skozi igrive dejavnosti so otroci spoznali, da moka nastane z mletjem žita. Zato smo si ogledali tudi posnetek mletja žita nekoč in kako meljejo žito danes. Tudi otroci so se v enem izmed kotičkov v igralnici nato igrali mlinarje. Igrali so se z moko in jo presipali, tipali, opazovali in prirejali žito k ustrezni moki. V kotičku, ki smo ga poimenovali Pekarna Mišmaš so se igrali s slanim testom, ga gnetli, valjali in oblikovali po lastni želji. Vzgojiteljici sva otrokom ta mesec tudi večkrat prebrali pravljici Pekarna Mišmaš ter pravljico Anje Štefan Melje, melje mlinček. Naučili smo se tudi deklamacijo V. Brest – Pesem o kruhku. V kotičku z lesenimi kockami, je vsak otrok izdelal tudi svoj mlinček. Razstavili smo jih v mestni knjižnici v Žireh. Praktikantka pa jim je v tem mesecu pripravila tudi glasbeno delavnico z naslovom Petje in ples ljudske pesmi o mlinu. Spoznali smo ljudsko pesem Ob bistrem potoku je mlin. Ples in pesem smo nato pridno utrjevali in nato z plesom in pesmijo razveselili naše obiskovalce, v petek, 17. 11. 2018. To je bil tudi dan tradicionalnega zajtrka. S kar 31 starimi starši smo preživeli čudovito dopoldne. Skupaj smo se vrnili v preteklost in stare starše vprašali kaj so jedli nekoč. Predstavili so nam tudi nekaj starih pripomočkov, ki so jih nekoč uporabljali pri pripravi hrane. Na koncu smo jim ponudili še belo kavo in domač kruh. Skupaj smo ugotovili, da zajtrk nekoč ni bil tako raznolik kakor sedaj. Smo bili pa mnenja, da je bil bolj zdrav, saj danes otroci že za zajtrk običajno pojedo preveč sladkorja. Skozi vse te načrtovane dejavnosti smo spoznali, da je bila hrana nekoč drugačna, da jo je bilo potrebno pridelati in ni bila tako raznolika kakor danes. S pomočjo starih staršev smo se naučili, da se je prehrana skozi čas spreminjala. A še vedno so najbolj zdrava domača in sezonska živila, ki jih pripravimo pri domačem ognjišču.

        

9. PRIČAKUJEMO DOJENČKA (Zdrav način življenja)

V mesecu decembru, ki je praznični mesec, sva vzgojiteljici otrokom pripravile različne dejavnosti, preko katerih so se otroci seznanjali s prazniki in običaji domače družbe, vezane na kulturno in zgodovinsko dediščino. Tako smo pričakovali dete v jaslicah, a hkrati smo opazovali in se pogovarjali, da smo tudi mi nekoč bili dojenčki. Spoznavali smo nastanek, razvoj dojenčka, nego ter seveda prehrano. Z dojenčki so se igrali, gledali smo knjige o dojenčkih ter opazovali fotografije, igrali so se tudi zdravnike in farmacevte. Skupaj z otroki iz skupine Sončki smo si, 19. 12. 2018, ogledali lutkovni film Dobili bomo dojenčka. Raziskovanje smo pričeli z vprašanjem zakaj praznujemo rojstni dan. Otrokom sva zastavili še različna vprašanja, ki jih predstavljava v nadaljevanju zapisa. Otroški odgovori so bili zelo prisrčni, a v začetku meseca drugačni kot na koncu. Izjave so bile naslednje: Zakaj praznujemo rojstni dan? Da bomo več stari. Takrat smo se rodili. Takrat praznujemo, da lahko gremo čim prej v šolo. Kaj pomeni, da smo se rodili? Prišli smo na svet. Prej smo bili v maminem trebuhu. Kje se rodimo? V porodnišnici. Zakaj mamice gredo v porodnišnico? Da zdravniki lahko vzamejo dojenčka ven. Da zdravniki pomagajo mamici. Kaj je porodnišnica? Bolnica za mamice, da rodijo dojenčka, če mamica ne more roditi sama, ji pomagajo zdravniki, da ji prerežejo trebuh. Kaj zdravniki, medicinske sestre naredijo z dojenčkom, ko se rodi? Dojenčka zdravniki pregledajo, ga zmerijo, stehtajo, umijejo in dajo v posteljico, mamice pa morajo počivati, ker so utrujene. Zakaj dojenčkom pravimo dojenčki? Ker dojenčki pijejo mleko pri mamici. Kako dojenčki nastanejo? Jajčece pade potem dol. Štorklja prinese culo, notri pa je dojenček. Bog ga ustvari. Mami in ati zaspita skupaj. Morata se imeti rada. Mami in ati se morata poročiti. V trebuščku od mamice se naredi jajčece in iz tega se razvije dojenček. Kako se dojenček rodi? Lahko se rodi iz lulike ali trebuha. Kdo sestavlja družino? Ati, mami in otroci. Zakaj sta običajno v družini ati in mami? Če mami ni doma ati merka otroke, pa mami ne more naredit vse sama. Če jih ni sploh ne morejo rodit otroka. Zato, da lahko kuhajo za otroke. Zato, da berejo pravljice. Da lahko kam gremo. Zato, da sta skupaj. Ob koncu meseca pa so bili odgovori malce drugačni. Otroci so odgovarjali podobno oziroma enako. Zakaj praznujemo rojstni dan? Da, se spomnimo svojega rojstva, da se spomnimo kdaj smo se rodili. Da smo takrat prišli na svet. Kaj pomeni, da smo se rodili? Takrat smo prišli na svet. Bili smo novorojenčki. Takrat se je začelo naše življenje. Kje se rodimo? V porodnišnici. Otroci so naju opozorijo na to, da lahko tudi drugje, če porod prehiti mamico. Zakaj mamice gredo v porodnišnico? Da zdravniki pomagajo mamicam, da lahko dojenčki pridejo na svet. Pomagajo tudi babice in medicinske sestre. Kaj je porodnišnica? Taka bolnica za mamice in dojenčke. Kaj zdravniki, medicinske sestre naredijo z dojenčkom, ko se rodi? Dojenčka obrišejo, ker je krvav in umazan. Medicinske sestre dojenčka pregledajo, stehtajo in zmerijo, oblečejo ga v pižamo. Kako je otrok v trebuhu povezan z mamico? S popkovino, tako cevko. Kaj dojenček v trebuhu je? Vse tisto, kar je mamica. Ko pa se rodi pije mleko pri mamici, če mamica nima dovolj mleka pije dojenček iz flaške. Kaj je inkubator? Taka škatla, kjer je veliko cevk, tam je toplo kot bi bil dojenček v maminem trebuhu. Kako dojenčki nastanejo? Semenčece in jajčece se združita. Semenčica so v takih vrečkah, v dveh kroglicah zraven luleka. Mami in ati sta zaljubljena, pol se imata rada, tako zelo se stiskata, da nastane dojenček. Kako se dojenček rodi? Rodi se skozi eno luknjico pri luliki. Najprej pokuka glavica. Če mamica ne more roditi pomagajo zdravniki, da prerežejo trebuh. Tako smo skupaj otrokovi starosti primerno spoznali, da otrok nastane in se razvija v maternici, se rodi in raste ter se spreminja skozi čas.

 

10. LONČEK NA PIKE (Zdrava prehrana)

V mesecu marcu nam je delal družbo lonček na pike. Najprej smo se skupaj naučili pesem Anje Štefan – Lonček na pike. Lonček na pike je bil tudi del popotne torbe naše skupine, ki so jo odnesli domov vsi otroci iz skupine Zvezdice. Njihova naloga je bila, da skupaj s starši doma pripravijo preprosto jed iz zdravih sestavin in zapišejo recept v zvezek iz popotne torbe. Na ta način smo otroke in njihove starše spodbujali k razmišljanju o zdravi prehrani in tudi k zdravemu prehranjevanju. Najina želja je bila tudi, da starši vključijo doma v pripravljanje obrokov tudi svoje otroke, saj ravno to predstavlja prvi korak v smeri prehranske vzgoje. V tem mesecu smo skupaj pripravili knjigo zdravih receptov. Iz fotografij, zapisov in pripovedovanja otrok o kuhanju s starši, je bilo razvidno, da so otroci pri tem zelo uživali. Vsak je svoj recept predstavil tudi v vrtcu. O zdravi prehrani smo se pogovarjali tudi vsakodnevno pri jedi. V likovnem kotičku je vsak otrok izdelal lonček na pike iz kartonastega tulca. Vsak ga je najprej pobarval, mu nalepil dno iz kartonastega kroga ter mu s preprostim pečatnikom odtisnil pike. Razstavili smo jih v vrtcu. Matematično mišljenje sva otrokom razvijale s štetjem pik. Šteli so pike različnih barv, iz barvnih žebljičkov ustvarjali barvne vzorce, prepoznavali barve, jih poimenovali in pike seštevali. Na voljo so imeli tudi različne didaktične pripomočke, vse na temo pik. V dramskem kotičku pa smo spoznali pravljico Mojca Pokrajculja. Tudi ona je namreč imela pisker s pikami. Hkrati pa smo se spomnili na različne poklice o katerih smo govorili v mesecu januarju. Skupaj smo pripravili vabila, gledališki list, sceno, kostume in utrjevali igro. Nato pa na našo predstavo povabili mlajše otroke iz vrtca. Ko smo konec meseca zaključili še bralno značko Palčka Bralčka smo povabili na predstavo tudi starše in knjižničarko. Dramatizacijo smo predstavili tudi otrokom iz vrtca pri OŠ Žiri. Prav veliko dogodivščin je bilo v družbi lončka s pikami. Upamo, da nam bo lonček skuhal še veliko zdravih jedi in da smo k zdravemu prehranjevanju spodbudili čim več družin.

 

11. JEJ ZDRAVO ZA POČUTJE PRAVO! (Zdrava prehrana)

Tudi v mesecu aprilu in v prvi polovici meseca maja smo veliko pozornosti namenili zdravi prehrani. V skupini Zvezdice smo se spraševali kaj je škodljivo in kaj koristno za naše zdravje. Vzgojiteljici sva s to temo želeli otroke opozoriti na to, da je naše počutje zelo odvisno od prehrane. Ugotavljali smo kaj pravzaprav pomeni zdrava prehrana. Ugotovili smo, da naše telo potrebuje raznovrstno in bogato hrano z vitamini, ki nas varujejo pred boleznimi. Ogledali smo si piramido prehrane. Ugotovili smo, da »bacilčke« odganjajo »vitaminkoti«, ki se skrivajo v sadju in zelenjavi. Otrokom sva vzgojiteljici predstavili tudi, da je zelenjava in sadje čudovitih barv. Opazovali smo različno sadje in zelenjavo in se pogovarjali kakšne je barve, oblike… Različno obarvana živila vsebujejo različne hranilne snovi. In več kot je na krožniku barv, lepši je in boljše je. Pri jedi smo vsak dan opazovali barve na naših krožnikih. Zato smo skupaj ustvarili tudi sadno zelenjavno mavrico. Najprej smo narisali s tempera barvami mavrico, nato pa vanjo nalepili risbe različnega sadja in zelenjave, ki so ga narisali otroci. Otroci so nama zaupali tudi katero sadje in zelenjavo imajo najrajši. To smo predstavili v stolpčni diagram. Od zelenjave je največ otrok izbralo krompir, pri sadju pa je največ otrok izbralo češnje. Otroci so se radi igrali tudi igro tombola in spomin, ki sva ga izdelali sami. Sadje, zelenjavo in ostale jedi smo poimenovali v jezikovni igri Naša kuharica kuha…Obiskali smo tudi šolsko kuhinjo in spoznali poklic kuharja. Naučili smo se pesem Naša kuharica. V prave male kuharje pa so se otroci spremenili tudi sami. S pomočjo kuharjev iz kuhinje smo pripravili sadna nabodala ter zelenjavno pico iz polnozrnatega testa. Presenečeni sva bili, da so ti dve jedi pojedli vsi otroci, tudi deček, ki običajno ne je rad sadja in zelenjave. Igrali smo se gibalno igro Sadna solata in Zelenjavna juha. V lutkovnem kotičku sva otrokom tudi predstavili zgodbo Sadni prepir. Nauk zgodbe je bil, da je vsako sadje dobro. Otroci so nato še večkrat samostojno odigrali predstavo. Spoznali smo tudi pot prehrane skozi naše telo in si ogledali slike iz literature za otroke. Vsak otrok je izdelal iz papirja in volne še košarico (pretikanje skozi luknjice v papirju), jo nato nalepil na risalni list in vanjo narisal različno sadje. To košarico smo poimenovali kar košarica zdravja. Skupno košarico zdravja smo razstavili tudi v mestni knjižnici. Na šolskega leta vzgojiteljici z veseljem poveva, da pojedo otroci več sadja in zelenjave kot ob začetku leta.

       

12. PIKA NOGAVIČKA SE UČI PRAVIL LEPEGA VEDENJA (Zdrava prehrana)

Praktikantka je v naši skupini opravljala izpitne nastope in si je izbrala temo skrb za kulturno uživanje hrane. Na zelo igriv in zanimiv način je predstavila bonton pri mizi. Oblekla se je v kostum Pike Nogavičke. Seveda se Pika Nogavička ne zna obnašati najbolje, zato smo jo pravil lepega vedenja morali naučiti kar vsi skupaj. S seboj je namreč imela skrinjo zaklada v njej pa zvitek iz papirja, kjer so bila narisana ter napisana pravila lepega vedenja med jedjo. Pika je z nami Ostala še pri kosilu, kjer smo jo večkrat morali opozoriti na pravilno obnašanje. Seveda pa otroci tudi po odhodu Pike Nogavičke niso pozabili na pravila lepega vedenja za mizo. Če se je to že zgodilo pa sva vzgojiteljici otroke na to vedno spomnili.

13. PO MEDVEDOVIH STOPINJAH (Gibanje, narava in varovanje okolja)

Odšli smo na celodnevni zaključni izlet v Žirovski Vrh, kjer smo prehodili Medvedkovo pot. To je 3. 5 km dolga tematska pot. Na poti smo se srečali s sedmimi tematskimi igrami povezanimi z gozdno pedagogiko in čutnim zaznavanjem. Srečali smo se z mahovito medvedko Štefko. Hkrati smo spoznavali značilnosti gozda in se učili spoštljivega in pravilnega ravnanja v naravi. Izdelali smo tudi plakat bonton v gozdu. Iz naravnega materiala, ki so ga nabrali otroci v gozdu smo izdelali tudi likovni izdelek (medvedek v brlogu). Po izletu v mesecu juniju smo odšli še na orientacijski pohod do bližnje Ledinice. Gozd, medvedki, igra s plišastimi medvedki, pogovor o varovanju gozda ter medvedje pravljice so nas pripeljale do poletja in počitnic.

14. KVIZ Z AJDO IN MARTINOM (Zdrav način življenja)

Za zaključek našega projekta pa smo pripravili kviz z lutkama Ajdo in Martinom. Ime sta dobila kar po lutkah, ki so nastopale v lutkovnem filmu. Otroke sta lutki zelo pritegnili. S pomočjo lutk smo ponovili vse, kar smo spoznali in se naučili preko šolskega leta o zdravem načinu življenje. S pomočjo lutk sva vzgojiteljici postavljali otrokom vprašanja. Skupina, ki je poznala odgovor, je morala čim hitreje dvigniti svojo kuhalnico. Tista skupina, ki je bila hitrejša je odgovorila na vprašanje. Če odgovor ni bil pravi, je lahko odgovarjala druga skupina. Zastavili sva jim dvajset vprašanj. Izkazalo se je, da so se o skrbi za svoje zdravje veliko zapomnili. Med kvizom je bilo pravo tekmovalno vzdušje. Otroci so ploskali, vzklikali in se smejali. Ob pravilnem odgovoru so si prislužili točko, ki smo jo označili z dodatno piko na njihovem lončku. Zmagala je skupina z rdečo kuhalnico, modro skupino je premagala za dve piki. Tako smo na igriv način ponovili vse, kar smo letos spoznali o zdravju. Skupaj smo se tudi odločili, da bomo pridno skrbeli za svoje zdravje, da ostanemo zdravi.

15. KAKO SKRBIM ZA SVOJE ZDRAVJE (Zdrav način življenja)

Z otroki smo se letos veliko pogovarjali o skrbi za naše zdravje in predvsem o zdravi prehrani. V kotičku ostal bom zdrav sem vse otroke med igro vprašala: » Kako skrbiš za svoje zdravje«?
Otroci so na moje vprašanje odgovorili takole:

• »Si roke umivam. Ne smemo jest sladkih stvari. Pa bit skoz na računalniku, pa telefonu.«

• » Rada jem jabolka, pa hruške, pa solato. Dovolj telovadim in tečem. Rada se igram. Rada spim. Se veliko kopam in si roke umivam z milom.«

• »Fajn si umivam roke. Jem sadje in zelenjavo. Pijem vodo. Zunaj se igram, rad se vozim s skirojem, tečem, brcam žogo.«

• »Jem zdravo hrano. Telovadim. Se žogam. Umivam lase, roke, noge, zobe.«

• » Rada jem sadje in zelenjavo. Vozim se s skirojem. Pred jedjo umijem roke.«

• »Velikokrat jem jabolka, pa banane. Igram se s svojim bratcem. Pomagam mami kuhat. Skuhava zdravo torto iz sadja in zelenjave. Počivam tut. Se velik vozi z novim kolesom. Velikokrat se tut umivam.«

• »S kolesom se vozim, tečem. Roke si umivam. Ne vrtam po nosu. Rada jem jabolka, hruške in kivi. Veliko zelenjave moramo jest. Pozimi ne smemo bit v kratkih majčkah.«

• » Telovadim. Pomagam mam sadit krompir, zele, grah. Z mamo pečeva kruh. Z mamico pereva cujne. Jem med. tuširam se, pa hodim peš.«

• »V čaj ne damo cukra. Z mami in atijem gremo ven. Hodimo, s kolesom se vozmo. Rada jem bučno župo, korenje, lubenico. Grem zgodaj spat.«

• » Da ne jem preveč sladkarij, da umivam zobe. Velik spim. Grem na telovadbo, plavam, hodim peš. Ko gremo kam peš, se pogledamo za klope.«

• » Mormo jest, da bomo zdravi. Mormo jest jabolka, solato, krompir in meso. Ne smemo jest preveč sladoleda in čokolade. V bani se umivam. Tečem po travi.«

• » Jem sadje, ker so vitaminčki not. Jem velik korenčka, ker je dober. Pa velik ven grem. Se igram, rolam se, tečem. Rada grem pod tuš. Z atijem kuhava. Na vrt smo posejal solato.«

• »Telovadmo, gremo ven. Gremo kolesart, pa tečem. Maram tut solato s paradajzom, rada jem župe, pa mesk. Zobke moramo umivat, pa lase. Če nas lulat mormo it na starnišče. Ko gremo lulat pa kakat, si mormo roke umit.«

• »Paradajz jem, cvetačo, kolerabo. S Tilnom se žogam. V peskovniku se igram. Umivam se s šamponom. Zjutraj pa zvečer umijem zobke.«

• » Zdravo sadje jem, zdravo kosilo, zdravo malico. Zunaj plezam, tečem. Pod tuš grem, pa se umijem. Mamici pomagam pomit po tleh, pa posesat.«

• » Zdravo jem. Na morju jem lubenico. S kolesom se vozim do konc hiše. lase si s šamponom pomažem, pa jih splaknem. Umijem obraz, noge, rito. Ponoč umijem zobke.«

• » Da si umiješ roke, da nimaš bacilov. Ne smemo preveč sladkarij jest. Jest mormo solato, rižoto, korenček. Z mami skuhava juhico.«

• » Rada imam jabolka in zelenjavo. Rada grem na sprehod, rada tečem, se vozim s skirojem, rada kolesarim. Mami mi vsak dan pomaga umit zobke. Rada počivam v vrtcu.«

• » Vsak dan grem na trim. Kdaj grem pa tut plezat. Rolam se. Veliko jem. Zdravo hrano jem.«

• » Sadje jem. Telovadim. Čist mal sladkarij mormo jest. Mormo se umivat.«

• » Pojem sadje. Pijem vodo. Se oblečem, da se ne prehladim. Ko sem na soncu, dam gor sončna očala, klobuk, se namažem s sončno kremo. Rada se smejim.«

1. Praznovanja rojstnih dni ob zdravi dopoldanski malici (Zdrav način življenja)

Letos smo vzgojiteljice v skupini ob praznovanju rojstnega dneva posameznika namenile pozornost pripravi pogrinjkov in pogostitvi, v katero smo vključile kar zdravo dopoldansko malico, ki nam jo vsak dan dostavijo v vrtec iz šolske kuhinje. S prazničnimi pogrinjki otrokom omogočamo zanje nov pogled in pristop do kulturnega prehranjevanja in ob tem uživanja ob druženju pri lepo urejenih mizicah. Rojstni dan posameznika smo praznovali na res prijeten način. Otrok slavljenec je na začetku dobil »sončno« pokrivalo (rumena kapa z žarki), kar je ponazorilo, da je pomemben del naše skupine, skupine Sončki. Najprej smo se posedli za praznično urejene mizice. Pred slavljenca smo postavili rumeno, sončno torto (rumeno posodico s svečkami). Vedno smo se pogovorili o starosti slavljenca, prešteli leta in mu skupaj zapeli pesem Vse najboljše, nato pa je le ta upihnil svečke. Čestitali smo mu in ga objeli. Podarili smo mu naše skromno darilce v vrečki in skupaj napihnili rumen balon, na katerega smo mu napisali naše voščilo in ga obesili na vrata igralnice. Tako so vsi vedeli, da v naši igralnici ta dan nekdo praznuje… Vzgojiteljice smo umile, narezale, po potrebi olupile sadje, ki smo ga bili deležni v sklopu dopoldanske malice s strani šolske kuhinje in ga ponudile otrokom. Kdaj pa kdaj pa smo praznovali ob okušanju okusnih lokalno pripravljenih jogurtov. Ponujene sadeže so si ogledovali, jih imenovali in tako tudi kaj novega o njih izvedeli. Po okusni pogostitvi smo navadno zarajali ob plesni glasbi in ob tem sproščali našo energijo. Praznovanje rojstnega dneva je bilo za slavljenca nekaj posebnega, lepo doživetje, ko se je počutil pomembnega in posebnega. Posebej pomembno pa je, da malčki začutijo pripadnost skupini in med sovrstniki uživajo sleherni trenutek.

2. Tematski sklop: Dežela sonca (od 1.9. – 6.10. 2017) (“Varno s soncem”)

Vsebine tematskega sklopa Dežela sonca so v skupini potekale vse od 1.9. do 25.10.2017. O soncu in vsebinah, ki so se nanj navezovale, pa smo se pogovarjali in na to temo ustvarjali od 1.9. do 6.10.2017.

Zaščita pred soncem – ker smo skupina Sončki, smo se v mesecu septembru veliko pogovarjali o soncu, ga narisali, tiskali z dlanmi in tako izdelali skupno sonce, ki je lep čas krasilo tudi prostore krajevne knjižnice v Žireh. Seveda pa smo se v tem času pogovarjali tudi o tem, kako se zaščititi pred močnimi sončnimi žarki in tako poskrbeti za svoje zdravje. Pogovarjali smo se o uporabi sončnih očal, o zaščitnih pokrivalih in oblačilih v najhujših delih dneva, kako pomembno se je zaščititi s primernimi kremami,… Tekom teme so otroci spoznavali tudi rumeno barvo.

Dan in noč – spoznavali smo razlike med svetlim in temnim delom dneva. Preko aplikacij smo se pogovarjali, kje je sonce ponoči, kje podnevi, kdo je na nebu ponoči. Seznanili smo se z novo GDI Noč – Dan. Otroci so se igro radi igrali in njihovo razumevanje pravil le te je popolno. Z mokrimi barvami smo ustvarjali noč in dan (temno – svetlo) in umestili sonce in luno na pravo podlago. Razvrščali smo sonca po velikosti v dve skupini: večje – manjše, kar so obvladali tudi najmlajši otroci v skupini.

Vreča, polna sonca (od 21.9.2017 dalje) – vzgojiteljice smo pripravile rumeno vrečo, v katero smo dale »sončno« pokrivalo in rumen zvezek, ki je vseboval navodila staršem za delo doma. Otroci so to vrečo nosili v svoje domove, kjer so se s pomočjo pokrivala vživljali v vlogo sonca. Skupaj s starši pa so v zvezek skrbno zapisali pesmice, krajša besedila, ki so govorila o soncu. Tako je nastala zelo lepa in bogata pesmarica, opremljena z ilustracijami. Preko zapisanih besedil, ki smo jih redno prebirali v »jutranjem soncu« (jutranji pogovori na preprogi v obliki sonca) pa smo o soncu izvedeli še marsikaj. Prepevali smo tudi pesmi o soncu Sijaj, sijaj sončece in pa našo himno Ti si moj sonček.

Vremenska postaja (od 25.9.2017 dalje) – tekom tematskega sklopa smo vsakodnevno opazovali vremensko stanje, ga opredelili in stanje prikazali na enostavno izdelani vremenski postaji (sončno – oblačno). Ob tem smo spoznavali, kaj nam trenutno vremensko stanje ponuja ter opazili nenehno spreminjanje le tega.

Teden otroka (od 2.10.2017 do 6.10.2017 – soncu smo se posvetili tudi v tednu otroka, saj se je tematika meseca septembra odlično povezovala z letošnjim geslom tedna otroka, ki se je glasilo: Povabimo sonce v šolo (vrtec). Tekom dni v tem tednu nas je vodilo besedilo pesmi Toneta Pavčka: Na svetu si… Hodili smo za soncem, ga iskali, gledali, opazovali smo sence in se z njimi poigrali, skušali smo biti sonce nekomu in uživali v pogostitvi s sončnimi palačinkami. Otroci so opazovali pripravo mase za palačinke. Ko so bile palačinke v razdelilni kuhinji pečene, smo jih vzgojiteljice nadevale z vnaprej naribanim sirom in salamo ter jih zvile. Narezale smo jih na tanjše rezine, jih položile na krožnik in okoli položile tanke trakove surovega korenja. Otroci so na krožniku prepoznali obliko sonca. Postreženo so z veseljem pomalicali.

 

3. Skrb za urejenost jedilnice in kultura obnašanja med hranjenjem (Zdrav način življenja)

Vzgojiteljice smo v začetku šolskega leta skrbno načrtovale urejenost in prostorsko ureditev naše igralnice. Ker nam prostor nudi možnost, imamo jedilnico ločeno od dela igralnice, ki ga namenjamo igri in dejavnosti otrok. Tako jedilnica ostaja zelo čist prostor. Na mizah imamo vsakodnevno ob obrokih tudi dekoracijo – papirnat prtiček in okrogle svečke v barvi, ki jo tisti trenutek spoznavamo. Otroci in odrasli smo ob obedovanju pozorni na svoj prostor in skrbimo, da ostane čim bolj čist. Otroci so se navadili, da po obroku vsak pomakne svoj stol k mizi. Starejši otroci pomagajo pri pobiranju praznih skodelic ali kozarčkov po pitju napitkov. Otroci odnašajo prazne krožnike na servirni voziček – pospravijo prostor za seboj. Starejši otroci že pomagajo pri razdeljevanju hrane mlajšim ter pri brisanju mizic in urejanju jedilnice pred in po obrokih. Vsakodnevno otroke spodbujamo k pravilnemu sedenju in drži pri mizi (ne ležimo na mizi, noge imamo spuščene na tla,…). Prizadevamo si otroke navajati na pravilno uporabo pribora, spodbujamo jih k previdnosti pri uživanju hrane (vroče, mrzlo, trdo, …) ter k okušanju raznovrstne hrane. Vsi otroci poskusijo solato, jedo starosti primerno. Pogovarjamo se, da je hrano potrebno prežvečiti, in pri tem uporabljati zobke. Hrano, ki jim ni všeč ali jo ne morejo pojesti, lepo pustijo na krožniku. Vedo, da se s hrano ne igramo in je ne jemljemo iz krožnika najbližjega prijatelja. Otroci se navajajo na uporabo vljudnostnih izrazov: v kolikor želijo še dodatek, zanj prosijo in se tudi zahvalijo. Tekom leta otroke dosledno opozarjamo, da smo med obedovanjem umirjeni in se pogovarjamo tiho. Z doslednostjo bo potrebno še nadaljevati. Ob priložnostih smo namenili tudi čas brisanju poličk, stolov in drugih površin v igralnici in s tem skrbeli, da smo se igrali in ustvarjali v čistejšem in zdravju prijetnem okolju.

 

4. Obisk zobnih asistentk (Zobozdravstvena vzgoja)

Obiskali sta nas dve zobni asistentki. Otroci so si preko projektorja ogledali risani film Maša in medved, ki se je vsebinsko navezoval na pravilno oziroma nepravilno prehranjevanje in posledice takšnega ravnanja za zobe. Z zobnima asistentkama so se pogovorili o zdravi hrani, skrbi za ustno higieno,… skupaj so se igrali igro vlog: Pri zobozdravniku. V nadaljevanju sta se posvetili vsakemu posamezniku in z njim umili zobe. V tem času sta mu predstavili pravilno tehniko umivanja zob.

 

5. Gasilska evakuacija in ogled gasilskega doma, gasilskega vozila in opreme gasilca (Zdrav način življenja)

Predhodno smo se z gasilci dogovorili za dan izvedbe gasilske evakuacije. Ko smo zaslišali gasilske sirene, smo prav hitro iz rok izpustili igračke, zapustili igralnico in prostore vrtca po najkrajši in varni poti. Kar v copatkih smo tekli do vrat, ki so vodila na prosto. Otroci niso kaj dosti spraševali. Ohranili so mirnost in sledili nam vzgojiteljicam. Najmlajše otroke smo seveda prijele za roke in jih vodile, ostali so tekli. Na dovozu pred stavbo vrtca smo zagledali gasilsko vozilo in gasilce, ki so bili presenečeni nad našo hitro odzivnostjo. Šli smo na igrišče pred vrtcem, od koder smo v nadaljevanju opazovali reševanje najstarejših otrok iz nadstropja, kjer je njihova igralnica. Otroci in vzgojiteljice so se rešili na prosto po evakuacijskih stopnicah do balkona. Od tam pa so jih gasilci posamično reševali preko uporabe gasilske lestve. Najmlajši so prišli na prosto skozi garderobo. Otroci skupine Sončki so vse to dogajanje res intenzivno doživeli. Starejši otroci naše skupine so se kasneje pridružili starejšim pri ogledu gasilskega doma, gasilske opreme in vozila. Mlajši otroci pa so si ogledovali ilustracije gasilskih vozil ter se poigrali z avtomobilčki. Nad gasilci so otroci povsem navdušeni, predvsem dečki. Imamo priliko, da jih skozi okno igralnice lahko vsakodnevno opazujemo, saj se gasilski dom nahaja v neposredni bližini, čez cesto nasproti vrtca. Otroci so stalno pozorni in vedno, ko se oglasi gasilska sirena, tečejo k oknu in komentirajo dogajanje ter predvidevajo, kaj se je zgodilo.

 

6. Tematski sklop: Dežela sonca – nadaljevanje (od 17.10.2017 do 25.10.2017) (Zdrava prehrana)

V tem tematskem sklopu smo vsebine o soncu (opisano v zap. številki naloge 2) povezali s spoznavanjem sadeža limone, ki nas je pritegnil zaradi svoje podobnosti soncu delno po obliki, barvi in po videzu, ko smo sadež prerezali.

Spoznavanje sadeža preko vseh čutil – limona (17.10.2017) – otrokom smo omogočile spodbudno učno okolje. Spoznavali so limone. Ob opazovanju so opisovali, kakšne oblike in barve je, nato smo limono prerezali in se pogovorili, kaj vse sestavlja ta sadež. Vsak otrok je dobil košček limone, ga povonjal, okusil. Z obrazno mimiko so na simpatičen način prikazali kakšnega okusa je limona. S polovicami limone so otroci tiskali sonca. Otroci so nas vzgojiteljice opazovali pri rezanju limon na tanke rezine in kasneje le te položili na grelno telo. Že pred tem so otroci v igralnici zaznali prijeten vonj. V procesu sušenja so otroci opazovali premembe na rezinah sadja.

Sajenje limoninih pečk (25.10.2017) – ugotovili smo, kako je sestavljena limona, kaj vse vsebuje, da je polna vitaminov. Iz sredice oziroma limoninega mesa smo odstranili pečke in se pogovorili o tem, kako in iz česa zraste limona, kje rastejo. Imenovali smo drevo, na katerem zraste limona (limonovec) in v cvetlični lonček poln prsti posadili limonine pečke. Gibalno smo uprizorili rast limone – od pečke do limone. Otroci so se večkrat ob vodenju z vsebino gibali in ponazarjali zdaj pečke v mirovanju, kalitev in rahlo gibanje, rast male rastlinice ob počasnem vstajanju, zibanje mladih limonovcev v močnem in rahlem vetru, obiranje sadežev z drevesa,… V naslednjih dneh smo opazovali, če bo kaj pokukalo iz zemlje in poskrbeli, da se le ta ni izsušila ter da je bilo v prostoru dovolj svetlo in toplo. Otroci so se seznanili s tem, kaj živo bitje – rastlina – potrebuje za rast in razvoj. Za vse otroke in vzgojiteljice v vrtcu smo se odločili pripraviti tudi zdrav napitek iz limon.

 

7. Stojnica z limonado (Zdrava prehrana)

Vzgojiteljice otrokom dnevno ponujamo veliko možnosti uživanja zdravih in potrebnih napitkov. Po navadi so to nesladkani čaji ali voda. Želimo jih ozavestiti, kako pomembno je, da popijejo dovolj in zdravo tekočino, saj le to lahko pripravimo na različne načine. Otroci so tako sodelovali pri pripravi zdravega napitka iz limon – limonada. Skupaj smo si ogledali vnaprej pripravljene pripomočke in sestavine, ki smo jih kasneje potrebovali pri postopku priprave limonade. Vse smo poimenovali in se pogovorili na kaj moramo biti pozorni pri uporabi ožemalnika, zakaj si bomo nadeli predpasnike,… umili smo si roke, nato so otroci pomagali pri ožemanju limon na ročnem ožemalniku. Spoznali so, da to opravilo ni tako enostavno, kot so sprva mislili. Da smo oželi vse limone, nam je vzelo kar nekaj časa. Sok limon smo nato povonjali, vsak od otrok pa ga je tudi poizkusil. Sok limon smo prelili v vrče; v vsakega malo ter dodali vodo. Seveda smo se z pripravljenim zdravim napitkom vsi še toliko raje odžejali, saj smo ga pripravili sami. Ker se nam je zdela zelo okusna, smo se odločili, da v igralnici postavimo stojnico z limonado. Pripravili smo mizo, nanjo dali lončke polne limonade in blagajno. Izbrali smo dva otroka, ki sta limonado prodajala. Povabili smo otroke in vzgojiteljice drugih skupin v vrtcu na okusen in zdrav napitek, za lonček katerega Pa je posameznik moral odšteti en žeton. Z veseljem so se odzvali in uživali ob prirejanju (1:1, en lonček : en žeton) ter druženju in okušanju.

 

8. Tematski sklop: »Dežela sočnih jabolk« (od 26.10.2017 do 1.12.2017) (Zdrava prehrana)

Zgodba Jabolko; Anja Štefan (26.10.2017) – vzgojiteljice smo otrokom preko vsebine zgodbe Anje Štefan z naslovom Jabolko želele posredovati pomembno sporočilo. Lepo in prav je stvari (igračke, hrano,…) deliti z drugimi, razdeliti med vse. Spoznali so, da če jabolko razdelimo na manjše kose, ga je dovolj za vse. Zgodba nam je služila tudi kot uvodna motivacija k spoznavanju jabolka kot sadeža. Ob aplikacijah smo vsebino zgodbe obnovili velikokrat, tako da so otroci ob sličicah v naslednjih dneh po svoje samostojno pripovedovali vsebino zgodbe.

Spoznavanje sadeža preko vseh čutil: jabolko (26.10.2017) – spoznavali smo jabolko preko vseh čutil. Otroci so jabolko opazovali, omenili smo njegovo obliko. Tekom tematskega sklopa so otroci spoznali rdečo barvo. S sadežem so se rokovali, ga tipali. Ko smo ga vzgojiteljice razpolovile, smo našteli in imenovali vse dele sadeža. Starejši otroci so samostojno imenovali vse dele. Povonjali smo prerezano jabolko in ugotovili, da je vonj prijeten in da ga vsi poznamo. Ob vsakodnevnem okušanju v okviru zdrave dopoldanske malice smo začutili njegovo sočnost. Opazovali smo velikost jabolk in jih razvrščali v dve skupini (velika in majhna jabolka). Ob pogostih sprehodih po okolici vrtca smo si ogledovali drevesa, na katerih rastejo jabolka in jih imenovali. Tu in tam so posamezniki opazili na veji ali pod drevesom še kakšno zapuščeno jabolko in se spraševali, če v njem živi mala miška.

Matematična igra Položi jabolko na obris (tekom tematskega sklopa) – vzgojiteljice smo otrokom izdelale enostavno matematično igro, cilj katere je bil, da otroci različno velike izstrižene sličice jabolk polagajo na primerne obrise le teh. otroci so po tej igri posegali vsakodnevno.

Didaktična družabna igra Pobiraj jabolka in pazi se kače (tekom tematskega sklopa od 9.11. dalje) – otroci so se preko nove družabne igre, ki smo jo zasnovale vzgojiteljice glede na tematiko, ki se nas je v tem obdobju dotikala, navajali na igro z upoštevanjem pravil in navodil. Učili so se štetja in prirejanja ob igri z igralno kocko. Aktualna je bila ves čas tekom trajanja tematskega sklopa.

Izdelava skupnega izdelka – veliko rdeče jabolko; tehnika mečkanja papirja (9. in 10.11.2017) – otroci so vztrajno mečkali manjše kose rdečega krep papirja in s skupnimi močmi izdelali skupni izdelek Jabolko, katerega smo izročili gospe knjižničarki ob obisku 10.11.2017. Le tega je gospa razstavila v prostorih krajevne knjižnice v Žireh.

Postopek sušenja jabolk (13.11.2017) – v igralnici smo si najprej še enkrat ogledali aparat za sušenje sadja, ki so si ga otroci dodobra ogledali že ob sušenju limon. Jabolka so nam priskrbeli v šolski kuhinji. Vzgojiteljice smo jih pred rezanjem umile v razdelilni kuhinji, otroci pa so si skrbno umili svoje roke. Zaradi varnosti so otroci izkoščičevanje in rezanje jabolk na rezine le opazovali in komentirali, nato pa so rezine posamično polagali v sušilni aparat. Povedali smo, da se bodo jabolka nekaj časa s pomočjo toplega zraka sušila. Otroci so vedeli povedati, da doma ponekod jabolka še vedno sušijo na topli kmečki peči. Prisluhnili smo zvoku aparata, ki pa nas ni prav nič motil. Tekom dopoldneva in naslednji dan so otroci prihajali opazovat, če so jabolka že kaj bolj suha. Pri tem smo poskrbele za varnost otrok. Po igralnici je prav lepo zadišalo. Jabolka smo tudi risali, barvali ter jih izdelovali iz slanega testa. V kotičku Kuhinja smo otrokom za igro ponudile najrazličnejše sadeže, tudi jabolka in skuhali so veliko okusnih dobrot. Tekom teme smo se pogovarjali, kaj vse okusnega lahko iz jabolk pripravimo ter omenili, kadar so se znašla v kateri od pripravljenih jedi na našem jedilniku. Gibalno smo ponazarjali kotaljenje jabolk, ježka, ki natika jabolko na svoje bodice in podobno. Medse smo povabili tudi stare starše, s katerimi smo se ob obilici jabolk prijetno družili.

   

9. Dopoldansko druženje s starimi starši (Zdrava prehrana in povezovanje s širšo družino)

Stari starši so se z veseljem odzvali našemu povabilu in se nam pridružili v velikem številu. Za uvod smo se ob prihodu v igralnico, polno starih staršev, posedli na našo »sončno preprogo« in jih lepo pozdravili. Stare starše smo presenetili s petjem pesmi o soncu (Ti si moj sonček in Sijaj, sijaj sončece. Skupaj s starimi starši smo zapeli tudi pesmico Mi se imamo radi. Otroci so pred njimi krasno deklamirali še besedilo Jabolko rdeče, hej! Kasneje so se otroci pridružili starim staršem. Vzgojiteljice smo vsem skupaj zaigrale kratko lutkovno predstavo po vsebini zgodbe Anje Štefan z naslovom Jabolko, ki so jo otroci dobro poznali. Potem smo bogato obložili mize in delili »jabolčne dobrote« s starimi starši, tako kot sta si jabolko v zgodbi delila jež in miška. Okrepčali smo se s suhimi in svežimi jabolki ter z jabolčnim kompotom. Le tega smo skuhali pred prihodom starih staršev v razdelilni kuhinji. Vse postreženo je bilo zdravo in okusno, druženje ob tem pa prijetno. Stare starše smo ob zaključku srečanja presenetili z darili. Otroci so jim namreč izdelali lične košarice iz kartona, v katere smo položili jabolka, ki so jih pred tem dogodkom oblikovali iz slanega testa.

   

10. Čebelica Sivka in tradicionalni slovenski zajtrk v okviru tematskega sklopa: »Dežela sočnih jabolk« (Narava in varovanje okolja)

Čebelica Sivka in izdelava čebelnjaka (13., 14. in 15.11.2017) – otroci so preko pogovorov, ogledovanja knjig in kartonk spoznavali življenje čebele, njen izgled, njeno pomembno delo, bivalno okolje. Ogledali smo si slovensko avtohtono vrsto čebele, kranjsko Sivko. Preko aplikacij smo imenovali in si ogledali čebelnjak. Ob sprehodih po bližnji okolici vrtca smo si jih lahko tudi pogledali. Izdelali smo prekrasen čebelnjak. Vsak otrok je pobarval eno deščico in dodal prav poseben odtis svoje dlani. Ko smo deščiče zložili skupaj je bil nastali čebelnjak obogaten s čudovitimi panjskimi končnicami.

Obisk čebelarja (16.11.2017) – obiskal nas je pravi čebelar. Otroci so si lahko od blizu ogledali satje, čebelice, čebelo matico. Okušali so med, ga vonjali, spoznavali postopek pridobivanja medu in pomen čebele v tem procesu. Seznanili so se z zdravilnimi učinki medu. Otroci so se seznanili z delom, opremo in zaščitnimi oblačili čebelarja. Gospod je poudaril tudi, kako pomembni smo tudi mi pri skrbi za ohranjanje narave, kajti to pomembno vpliva na življenje čebel.

Petje in ples ob pesmi L. Slaka z naslovom Čebelar (16.11.2017) – ta dan smo se z veseljem oblekli še v kostume čebelic. Eden od otrok je izstopal in sicer tisti, ki je oblekel kostum čebelice Sivke, ki se je ločil od ostalih po barvi. Otroci so prosto, v parih ali manjših skupinicah plesali ter veselo prepevali ob pesmi Čebelar. Le to otroci dobro poznajo. V kostumih so ponazarjali gibanje čebele ter posnemali zvok, ki ga čebele ustvarjajo z gibanjem kril ob letanju. Zapeli smo tudi pesmico Čebelica.

Tradicionalni slovenski zajtrk (17.11.2017) – tudi v našem vrtcu sodelujemo v vseslovenskem projektu Tradicionalni slovenski zajtrk že kar nekaj let. Otroci so bili tudi letos na ta dan deležni prav posebnih dobrot v okviru zajtrka. Uživali so ob okušanju lokalno pridelane hrane. Povedali smo, kaj uživamo in kje to hrano pridelamo ali jo pridobimo. Seznanjanje s tradicijo in pa ponudbo zdrave »domače« hrane ima močan vpliv na otroke in sprejemanje pomembnih odločitev za njihovo zdravje v kasnejšem obdobju.

   

11. Tematski sklop: »Dežela veselega pričakovanja« (od 4.12.2017 do 19.1.2018) (Nastanek in razvoj živih bitij)

Bližajoči se božično – novoletni prazniki so nas v tem obdobju veselega pričakovanja spodbudili k pogovorom o tem, kako raste otrok v mami in se rodi dojenček (kje raste, kaj se zgodi, ko se rodi, kako velik je, kaj dojenček počne, kako skrbimo za dojenčka,…).

Spodbudno učno okolje (tekom tematskega sklopa) – otrokom smo skušale s pestro ponudbo sredstev in skrbno načrtovano ureditvijo igralnih kotičkov ustvariti spodbudno učno okolje. Preko vsakodnevne igre v kotičku Dom – družina so otroci pestovali dojenčke, se urili v slačenju in oblačenju oblačil, previjanju, hranjenju le teh. otroci so dojenčke umivali in jih brisali s suhimi in mokrimi krpicami. Vozili so jih na sprehode, jih uspavali, pokrivali, skratka skrbeli za dojenčke. To je vplivalo na njihovo dojemanje pomena skrbi drug za drugega, medsebojne pomoči,… V knjižnem kotičku so bile otrokom na razpolago slikanice in knjige na temo dojenčki, rojstvo,… ob katerih so se otrokom porajala najrazličnejša vprašanja in zakajčki. Iskali smo rešitve s pogovori ob slikah.

Ogled izobraževalnega lutkovnega filma z naslovom Dobili bomo dojenčka (19.12.2017, 12.1.2018) – Lutkovni film Dobili bomo dojenčka smo si z otroki ogledali dvakrat, v zgoraj omenjenih dneh. Skupina otrok je namreč starostno zelo pestra (1 – 4 let) in vsebine dojemajo svoji starosti primerno. Ko smo si ga ogledali prvič, so ga otroci stežka spremljali od začetka do konca. Tekom tematskega sklopa, sploh od 18.12. dalje, ko smo se o nosečnosti, rojstvu in skrbi za dojenčke veliko pogovarjali, se igrali igre vlog in se poglabljali v tovrstne vsebine, so otroci izvedeli veliko v novega, pripovedovati so začeli o svojih mlajših bratcih in sestricah in naštevali, kaj vse potrebujejo, kaj že zmorejo in kaj ne, koliko so že zrasli in podobno. Ko smo si lutkovni film ogledali drugič, so posamezniki dojemali vsebino bolj intenzivno in z več predznanja o tej temi.

Uvajanje najmlajše deklice v skupino (3.1.2018) – Takoj po novem letu se je skupini s postopnim uvajanjem priključila tudi najmlajša deklica. Kot nalašč, da so otroci lahko spremljali, kako nekdo tako majhen lahko prvič zapusti svoje varno in znano območje v naročju svojih najbližjih. Deklica še ni hodila, zato so ostali otroci prihajali k njej, ji prinašali igračke, jo božali in objemali. V zadregi so bili, kadar je deklica jokala in je niso mogli potolažiti. Posamezniki so težko sprejeli, da rabi svoj čas in prostor,… Ko so ugotovili, da se deklica potolaži z dudo, so nas vzgojiteljice vedno ko je jokala spominjali, naj ji damo dudo. Izkazovali so ji pozornost, tako kot dojenčkom v kotičku. Lepo jih je bilo opazovati, seveda pa vstop deklice v skupino ni pritegnil vseh otrok. Lepo je videti, ko starejši otroci naklonijo pozornost, skrb in pomoč mlajšim.

Fotografije otrok, ko so bili dojenčki (od 9.1.2018 dalje) – otroci so v vrtec prinašali svoje fotografije, na katerih so bili še dojenčki. Ogledali smo si vsako posebej in ugotovili, kdo je na njej. Otroci so presenetljivo dobri opazovalci in so uspešno prepoznali majhne podobnosti med otrokom in fotografijo dojenčka, ki mu pripada. Ugibanja so bila uspešna. Fotografije smo skupaj nalepili v kotiček z ogledalom, kjer so se otroci dnevno zadrževali, si ogledovali fotografije, povedali ime otroka na njej, primerjali svojo sedanjo podobo v ogledalu s podobo na fotografiji,… Presenečene smo nad tem, da večina otrok imenuje dojenčka na vsaki fotografiji.

Prehrana dojenčka takoj po rojstvu (10. in 11.1.2018) – pogovorili smo se o tem, kaj dojenček je, pije. Ugotovili smo, da dojenčki nimajo zob, ne znajo povedati kaj bi radi in zato jočejo. Ker nimajo zob, ne morejo žvečiti trde hrane. Otroci so povedali, da dojenček najprej pije mleko. Pogovarjali smo se, kje ga dobi in otroci so naštevali: v trgovini, od kravice, pri mamici,…Najbolj zdravo in primerno zanj je materino mleko. Mleko smo spoznavali preko uporabe čutil. Otroci so ga vonjali, ga tipali in spoznali, da je nekoliko lepljivo na prstu ko se posuši, ker vsebuje maščobo. Tipali smo mrzlo in vroče mleko (ne pretirano) in ugotavljali, če bi bilo katero primerno za hranjenje dojenčka. Učili smo se določiti pravo temperaturo mleka s prislanjanjem stekleničke na notranji del zapestja ali ob lice. Če nam je prijeten občutek (ni hladno, ni vroče), bo mleko najbrž primerno za dojenčka. Tudi mi imamo radi mleko in ga večkrat pijemo, saj je zdravo. Ob tej temi smo spoznali belo barvo, barvali mleko v kozarcu (bela voščenka na temnem papirju).

Spoznavanje poklica reševalca (11.1.2018) – starejši otroci so se pridružili starejši skupini otrok v vrtcu in spoznali poklic reševalca. Oče enega izmed starejših otrok je predstavil, kaj je njegovo delo kot reševalec, komu pomaga, kakšna je njegova oprema, kaj pri reševanju uporablja. Otroci so si ogledali tudi reševalno vozilo, opremo v njem, prisluhnili so sireni reševalnega vozila, katere zvoki so jim znani, saj jih večkrat slišimo v okolici. Tudi mlajši otroci so opazovali utripajoče luči in prisluhnili sireni. Gledali so reševalno vozilo in z posamičnimi besedami naštevali, kaj vidijo. Kasneje smo se pogovorili o tem, da reševalci pomagajo kdaj pa kdaj tudi nosečim mamicam pri prevozu v bolnišnico pred samim porodom ali pa kadar jih dojenček preseneti…

Gibanje dojenčka – preko različnih poligonov smo ponazarjali, kako se dojenčki gibajo sprva in kako se to gibanje postopoma razvija. Prevračali smo se s hrbta na bok in nazaj, pa s trebuha na bok in nazaj, se kotalili po blazini, plazili po vseh štirih pod mizami in skozi tunel. Glasba in petje nas pomirja in prav tako dojenčke. Večkrat smo se umirjali ob instrumentalni glasbi za najmlajše ali ob prepevanju otroških pesmic. Na sprehodih in skozi okno igralnice smo večkrat opazovali mamice z vozički in se pogovarjali, kako pomembno je za vse nas, da se naužijemo svežega zraka.

Rojstni dan – poudarili smo, da je rojstni dan tisti dan, ko smo se rodili in je to naš osebni praznik. Ob nadaljnjih praznovanjih posameznikov smo se na to spomnili in pokomentirali, da smo bili takrat ob rojstvu vsi dojenčki, sedaj pa smo že večji in kmalu postali veliki.

     

12. Tematski sklop: »Ptički v gnezda« (od 22.1.2018 do 9.3.2018) (Narava in varovanje okolja)

Narava nam je vedno blizu in v njej se dobro počutimo. Zato smo zanjo dolžni tudi skrbeti in jo varovati. V obdobju zimskega časa smo želele otroke spodbuditi, da opazijo spremembe v naravi, okolici, ki jih obdaja.

Opazovanje narave (tekom tematskega sklopa) – opazovali smo svojo bližnjo okolico, spremembe (gola drevesa, sneg in sneženje, mraz, …). Na sprehodih smo opazovali sneg, premagovali ovire na poti in se rokovali s snegom. V snežni podlagi smo tu in tam opazili odtise živalskih nožic,… Pogovarjali smo se o tem, zakaj nas zebe, kaj storimo, da nas ne (oblačila, kurjenje, hrana,…), kako poskrbeti za svoje zdravje v tem letnem času. Opazovali smo dim, ki se je vil z vsakega dimnika v bližini in se spraševali, kam se izgublja,… Ker predvsem na začetku tematskega sklopa v naravi ni bilo zaslediti življenja (vse tiho, pusto,…) smo se vprašali, kje so vse živali, kje dobijo hrano, ko je vse pokrito s snegom, ali jim je toplo,…Pogovor o živalih in hranjenju pozimi smo navezali na ptice.

Ogled posnetka o hranjenju ptic pozimi ( 23.2.2018) – ogledali smo si več kratkih posnetkov o hranjenju ptic pozimi, kako poskrbeti zanje, s čim jih hraniti,… Otroke je to spodbudilo k temu, da lahko tudi mi pomagamo pticam. V posodico smo stresli semena in le to postavili na okensko polico igralnice. Pogosto smo se spomnili in tiho opazovali, če bo kakšen ptiček prišel na malico.

Zvočni posnetki oglašanja živali okoli naših domov – večkrat smo prisluhnili zvočnim posnetkom živali in ugibali, katera se oglaša. Prisluhnili smo tudi zvokom iz narave, kar je bilo za vse nas res pomirjujoče in sproščujoče. Otroci so med zvoki prepoznali oglašanje ptic (kos, sova, vrabec, vrana, sraka). Tudi ob bivanju na prostem smo si vzeli čas in prisluhnili zvokom in jih skušali prepoznati. Na sprehodih smo opazovali vrabčke in sinice v njihovem gibanju in oglašanju. Otroci so se seznanili s pojmom jata in ga uporabili ob pogledu na večje število ptic.

Vrabčki – podrobneje smo spoznali vrabčke preko enciklopedij, knjig in slikanic ter preko zgodbe in pesmic. Ob opisovanju vrabčka smo spoznavali tokrat rjavo barvo. Otroci zapojejo dve novi pesmici z naslovom Vrabček čaka mamico in Vrabčkova zimska pesem. Petje smo spremljali z igranjem na male instrumente (drdrala).

Zgodba Svetlane Makarovič z naslovom Razvajeni vrabček (30.1.2018) – Preko vsebine in aplikacij zgodbe Razvajeni vrabček smo nekateri opazili tudi delček nas samih. Posamezniki se pogosto postavljajo pred druge, svoje potrebe in želje izražajo pogosto in glasno in kljub negotovosti trdno vztrajajo pri svojih mnenjih in stališčih. Ko pa so postavljeni pred dejstvo, da je potrebno za dosego željenega nekaj storiti samostojno, nastane težava in so v zadregi tako kot vrabček v zgodbi. Tako kot v zgodbi vrabčkova mati, skušamo otrokom preko spodbud in pohval vselej dati občutek, da jih podpiramo in jim stojimo ob strani. Otroci so ob zgodbi povedali, da se vrabček ni lepo obnašal, torej so prepoznali nek vedenjski vzorec, ki jim ni bil všeč. Ob aplikacijah zgodbe so se otroci večkrat ustavili in kratko obnovili njeno vsebino po svojih besedah.

Ptičje gnezdo – Pogovarjali smo se, kakšna so naša bivališča in pa bivališča ptic. Ogledali smo si ptičje gnezdo. V tem obdobju smo otroke večkrat spodbudile k rokovanju s senom. Oblekli so se v kostume ptic in iz sena gradili gnezda. Ob prvem stiku s senom so otroci seveda reagirali drugače od naših pričakovanj. Spletli niso nobenega gnezda kljub našemu prigovarjanju. Preprosto so uživali v stiku z materialom iz narave, v vonju, ki ga le to oddaja. Metali so ga v zrak, ga prenašali, se valjali in kotalili, ga gnetli in zvijali,… veselje je bilo nepopisno. V naslednjih dneh pa so bili že pripravljeni slediti naši pripovedi, ki jih je vsebinsko motivirala k ustvarjanju. Spletali so vsak svoje gnezdo in nato še skupaj velikega za vse. Zraven smo prepevali novo osvojene pesmi o vrabčku. Vsi so pomagali pri pospravljanju sena v veliko vrečo.

Glasbeno didaktična igra Ptički v gnezda – otroci so se seznanili s pravili igre in jih sprejeli. Med igro so ponazarjali letenje ptic, poslušali pesmice, prepevali, poslušali male instrumente in iskali vsak svoje gnezdo – telovadni obroč.

Izdelovanje vrabčka (5.2.2018) – bili smo ustvarjalni in vrabčke pobarvali z rjavo barvico, ki so jo otroci poiskali med drugimi. Med drugim so otroci (starejši samostojno, mlajši ob pomoči) strigli dele telesa vrabčka in jih nato smiselno zlepili v celoto. Izdelki so krasili igralnico in garderobo.

Semena (19.2.2018) – poleg ostalih zgoraj navedenih vsebin in ponavljajočih se izvajanjih dejavnosti zaradi interesa otrok, smo omenjeni dan v igralnico prinesle nekaj novega. V posodicah so si otroci ogledovali različna semena, katera smo skupaj poimenovali (proso, sezam, sončnična semena, lan). Ptice jih jedo, ko so lačne. Mi pa smo se oblekli v kostume vrabčkov in se s semeni malce poigrali ter se urili v matematičnih prvinah tehtanja, prirejanja in se urili v fini motoriki. Otroci so semena presipali, mešali in jih skušali na različne načine ločiti (precejanje, prebiranje,…). Semenje, ki smo ga po končani matematični dejavnosti pometli po tleh, smo dali v ptičjo hišico.

Poligon Ptički iščejo svoje gnezdo (16.2.2018) – Otroci so sodelovali pri gibalnem poligonu, kjer so pokazali vse svoje miselne in gibalne spretnosti. Razdeljeni so bili v tri različne skupine ptic in vsaka skupina je imela pred seboj s pomočjo barvnega traku na tleh začrtano pot, ki jih bo pripeljala do njihovega gnezda, v kolikor ji bodo dosledno sledili. Vmes so morali premagovati različne gibalne ovire (stopiti na stol in sestopiti, se splaziti pod njim,…). Nekatere posameznike (predvsem mlajše otroke) je bilo potrebno voditi. Na koncu je vsem uspelo priti v svoja gnezda in skupaj smo veselo zapeli znane pesmi o vrabčku. Poligon smo v naslednjih dneh še ponovili.

Semenke na temo Vrabček čaka mamico (20.2.2018 – 27.2.2018) – vsak otrok je izdelal dve semenki, kjer je pokazal svoje motorične spretnosti. Narisanega vrabčka so otroci izdelali s tehniko posipanja. Proso, sezam in lan pa so s svojimi barvami doprinesli k popolnemu videzu vrabčkov. Naslednji izdelek Ptičja hišica pa so otroci lepili sončnična semena po začrtani liniji (obris hišice). Otroci so bili neverjetno vztrajni in natančni. Poleg so na koncu nalepili še pobarvanega vrabčka. Izdelki iz semen so kar nekaj časa krasili našo jedilnico.

Razgibavanje preko vsebine (22.2.2018) – otroci so oblečeni v kostume z gibanjem – ponazarjanjem letanja ptic, sledili pripovedovani vsebini. Male rumene žogice, ki smo jih stresli po igralnici, so predstavljale proso. Otroci – ptički pa so proso nabirali v košaro. Med nabiranjem in ob koncu smo prepevali pesem Vrabček čaka mamico. Ker nam je »veter ponagajal in prevračal košaro« smo pobiranje večkrat ponovili in otroci so ob tem različno intenzivnostjo sodelovali.

Gnezda iz slanega testa in jajčka iz dass mase (7.3., 8.3.0218) – z otroci smo v igralnici zamesili slano testo, v katerega smo dodali nekaj rjave tempere in pa seno. Otroci so iz tega izdelali vsak svoje gnezdo. Nekatere je pri rokovanju s testom zmotilo seno, ki jih je vsake toliko rahlo zbodlo v dlan. Naslednji dan smo iz rjave dass mase z oblikovanjem izdelali jajčka, ki smo jih previdno polagali v dan prej izdelana gnezda. Najbolj vztrajni otroci so imeli gnezda polna jajčk. Ti izdelki so ob javni prireditvi ob 20 letnici delovanja našega vrtca krasili preddverje dvorane, v kateri je prireditev potekala.

         

13. Razvoj metulja (Nastanek in razvoj živih bitij, narava in varovanje okolja)

Gledališka lutkovna predstava z naslovom Zelo lačna gosenica (9.3.2018) – otrokom sem zaigrala preprosto lutkovno predstavo z lastno izdelanimi rekviziti (ročne lutke, sadeži, …) ob pripovedovanju vsebine zgodbe Zelo lačna gosenica. Otroci so spoznavali faze razvoja metulja. Opazovali so, kaj in kako gosenica je, kaj se z njo dogaja in kako se razvije prelep metulj. Preko zgodbe so otroci imenovali sadeže, ki jih je zaužila gosenica posamezen dan, skupaj smo jih šteli. Povedali smo tudi, kaj je pojedla nezdravega (lizika, kolač, torta, ,…). Povedali smo, zakaj sta sadje in zelenjava zdrava hrana, kaj le ta vsebuje,… Ob koncu predstave smo zapeli še znano pesem Metuljček cekinček. Otroci so se rokovali z lutkami in skušali podoživeti vsebino zgodbe. Pri tem so se opazovali v ogledalu.

Gibalno – plesna uprizoritev razvojnih faz metulja in njegovega gibanja (10.3.2018) – ob pripovedovanju vsebine zgodbe o lačni gosenici so otroci gibalno ponazarjali jajčece, gosenico, bubo in metulja (jajčece je le ležalo na listu – otroci zviti v klobčič, gosenica se plazi sem in tja ter grizlja – otroci se plazijo po igralnici, se srečujejo,…, buba visi z veje na drevesu in se pozibava v rahlem in močnem vetru – otroci stojijo z rokami kvišku in se pozibavajo zdaj bolj, drugič manj, ko buba poči – plosk z rokami, metulji letajo – otroci ponazarjajo letanje metulja po igralnici.

Simetrija, zrcaljenje (10.3.2018) – otroci so na polovico risalnega lista nanesli tempere različnih barv, nato pa list prepognili, ga pogladili. Ko so list razgrnili, so zagledali dvoje enakih kril. Metulji so bili popolni. Pogovorili smo se o tem, da metulje lahko le opazujemo v naravi, jih pa ne lovimo, saj jim s tem poškodujemo njihova lepa krila. To pa vpliva na njihovo preživetje.

Zgodba Trije metulji (11.3.2018) – po tem, ko so otroci prisluhnili zgodbi o treh metuljih, so bili kar malo otožni, saj se jim ni zdelo prav, da cvetlice niso hotele nuditi zavetja pred dežjem metuljem vseh barv. Srečali so se z občutki, kako je če nisi dobrodošel in to ni bilo nikomur všeč. Vedno se moramo truditi, da se ljudje okrog nas čutijo sprejete in dobrodošle.

Metulji iz odpadnega kartona (11.3.2018) – otrokom smo vzgojiteljice ponudile kartonaste tulce, barvni papir in etikete. Samostojno so strigli krila metulja po predlogi, le ta nalepili na pobarvan tulec, dodali tipalke in krila okrasili s krogi iz barvnih etiket. Metulji so krasili igralnico, stopnišče in garderobo vrtca. Velikega metulja smo s skupnimi močmi izdelali tudi za razstavo v krajevni knjižnici Žiri. Ta dejavnost se je nadaljevala vse do 16.3.2018.
Tekom dopoldnevov smo si seveda ogledovali tudi slike različnih metuljev, se o njih pogovarjali, ob bivanju na prostem pa smo raziskovali, če se kje v naši živi meji že giblje kakšna majhna gosenica.
Večkrat smo zapeli tudi pesem R. Kranjčan Gosenica je lezla in jo gibalno uprizorili.

   

14. Zdravstvena preventiva/vzgoja v predšolskem obdobju (Osebna higiena)

Takoj po zajtrku se je v vrtcu oglasila gospa iz ZD Škofja Loka, medicinska sestra, ki obiskuje vrtce in šole z namenom, ozaveščati otroke že v zgodnjem obdobju njihovega življenja o pomenu skrbi za svoje zdravje, kaj je potrebno preventivno storiti, da do bolezni in poškodb ne prihaja in kako zdravje ohranjati. Gospa se je z otroki pogovarjala o vsem; zdravi prehrani, umivanju telesa, zob, gibanju,…, največ pozornosti pa je namenila spoznavanju mikrobov, ki se nahajajo vsepovsod. Otrokom je to vsebino podala preko računalnika. Ponudila jim je udi vrečko iz blaga, ki je potovala od otroka do otroka. Povedala jim je, da je v in na njej polno bacilov in da bodo to preverili s svetilko. Ko jim je obsvetila dlani, so otroci opazovali drobne svetleče pikice – bacile. To, kar so videli, jih je spodbudilo k umivanju rok. Nekateri otroci poznajo pravilen postopek umivanja rok, saj si že vse od začetka šolskega leta ob naših spodbudah in pomoči narisanih navodil na steni umivalnice ob lijaku lahko temeljito in v svojem tempu, po svojih zmožnostih večkrat dnevno roke umijejo. Mlajši pri tem še potrebujejo pomoč. Ta obisk nas je motiviral, da smo v naslednjih dneh posvetili veliko časa našim »čistim« rokam.

15. Tematski sklop: »Čiste roke za zdrave otroke«, od 13.4.2018 do 11.5.2018 (Osebna higiena)

Kot sem omenila v prejšnjem poročilu, nas je medicinska sestra s svojim obiskom v vrtcu in predstavitvijo vsebine o mikrobih nagovorila in motivirala, da smo se kar lep čas posvečali raziskovanju nečistoče oz. čistoče v naši bližini in nas samih.

Zgodba Kje si bo Izza umila roke (17.4.2018) – o pomenu umivanja rok smo se predhodno (v dneh prej) veliko pogovarjali z otroki, tako kot že tekom šolskega leta. Preko zgodbe Kje si bo Izza umila roke, pa smo z otroki raziskovali, kje vse bi si roke res lahko umili. Ugotavljali smo, če je vsak vir vode čist in zdrav. Stoječa voda je drugačne barve in vonja kot tista, ki teče, so ugotovili posamezni starejši otroci v skupini (mlaka, jezero, luža,…). Torej prav bo, da se umivamo pod tekočo vodo. Izza bi si v zgodbi umila svoje roke pred zajtrkom kar v morju, reki, jezeru, mlaki, potoku,… toda ugotovila je, da bi bila pot do tja in nazaj predolga in bi se njen najljubši zajtrk (palačinke) gotovo že pohladil do njene vrnitve. Sklenila je, da bo najbolje, da si roke umije kar v kopalnici. To smo storili tudi mi.

Prikaz nahajališča bacilov (17.4.2018) – otrokom smo vzgojiteljice želele nazorno prikazati, kje vse se nahajajo bacili in kako pridejo tja. V roke se vzela bleščice. Pihnila sem vanje tako, kot da bi kihnila. Bleščice so se seveda razpršile vsepovsod med otroki. Pogledali smo, kje vse jih opazimo. Otroci so hiteli naštevati (na laseh, oblačilih, na tleh, po rokah otrok, na copatih, stolu,…). Tako je tudi z bacili. Ko kihamo in kašljamo je seveda pomembno kako to storimo (v rokav, robček,…). Ker smo bleščice – bacile opazili tudi na naših dlaneh, smo hiteli v umivalnico, kjer smo si ob pomoči slikovnih navodil pravilnih postopkov umivanja rok le te temeljito umili. Če so otroci po tem še videli kakšno bleščico na rokah, so hiteli postopek ponoviti.

Ogled izobraževalnega lutkovnega filma z naslovom Čiste roke za zdrave otroke (18.4.2018) – v sklopu projekta smo si z otroki tokrat ogledali lutkovni film Čiste roke za zdrave otroke. Osebe v filmu so že prepoznali po imenu. Žal pa jim zbranost in koncentracija pri ogledu ni dolgo služila. Zato smo si vmes vzeli nekaj premora. Vsekakor pa smo preko vsebine zaznali delček sebe in svojega postopanja v zvezi s skrbjo za svojo čistočo in zdravje.

Ustvarjanje bacilov (19.4.2018 – 23.4.2018) – z otroki smo se lotili ustvarjanja bacilov, ki so bili najrazličnejših barv in oblik. Otroci so z vatiranimi palčkami raznašali tempere različnih barv po papirju in nastali so zanimivi izdelki, ki so krasili jedilnico naše igralnice.

Umivanje rok – poskus in raziskovanje (25.4.2018) – vzgojiteljice smo pripravile dve večji posodi z vodo ter brisačke iz blaga za vsakega otroka. Ko smo se odpravljali iz igrišča na kosilo v igralnico, smo napravili poskus. Otroci so posamično prihajali k eni posodi z vodo, si skušali umiti roke in se nato obrisali v svojo brisačko. Vsakič smo pogledali, kakšna je brisačka po umivanju in kakšna je vod v posodi. Otroci so opazili, da si nekateri slabo, drugi dobro umijejo roke (videlo se je na brisački). Seveda pa so bili pozorni tudi, kaj se dogaja z vodo v posodi, kjer so si umivali roke. V oda je postajala vedno bolj motna, umazana. Ob vprašanju, če so roke umite v takšni vodi lahko čiste, čeprav se na brisački nečistoče ne vidi, so otroci odgovarjali mešano. Mlajši so dejali, da so čiste, saj brisačke niso bile umazane. Starejši pa so razmišljali drugače: če je voda umazana, naše roke ne morejo biti čiste. Odločili smo se, da bomo roke umili še enkrat in sicer pod tekočo vodo. Opazili so tudi veliko razliko v čistosti med vodo v posodi, kjer so si roke umili in vodo v posodi, ki se je nismo dotaknili.

Poskus Kako čiste so naše roke (10.5.2018) – odločili smo se, da z otroki posadimo fižol. Otroci so radovedno raziskovali prst s svojimi rokami. Mimogrede je z njo vsak posameznik napolnil svoj lonček in van posadil fižol. Ko je posameznik z delom zaključil, je svojo dlan položil na samolepilno folijo in si lahko ogledal, kaj je na njej ostalo (umazanija, delci prsti,…). Ko si je posameznik temeljito umil in osušil dlani, je še enkrat odtisnil svojo dlan na folijo. Oba odtisa otroka smo potem nalepili na bel papir, kjer je bilo moč opaziti razliko med umazano in umito dlanjo ter če so bile le te po umivanju res čiste. Poskus je bil res zanimiv in ob ugotovitvah smo si vsi zamislili, ali se umivamo temeljito, ali bo potrebno kaj izboljšati.

Raziskovanje čistosti površin pred in v vrtcu (11.5.2018) – lotili smo se tudi raziskovanja čistoče površin, ki nas vsakodnevno obkrožajo oz. se jih z otroki poslužujemo. Ker nam je od prejšnje dejavnosti ostalo kar nekaj folije, so otroci manjše kose le te lepili vsepovsod; na kljuke, oblačila, podplate copat in škornjev, na tla garderobe, stopnišča, kuhinje, igralnice, na asfaltno površino, travo, na klop, pod noge stola, pipe v umivalnici, na igrala, ….). Odtise smo nato nalepili na papir. Opazili in primerjali smo jih ter jih razvrstili v dve skupini (zelo in manj umazane površine), Posamezniki so opazovali in naštevali, kaj se je prijelo na posamezno folijo). V igralnici smo izdelali še plakat, kjer so otroci razvrščali odtise v dve skupini. Na eno polovico plakata so nalepili odtise z zunanjih površin, na drugo pa odtise z notranjih površin. Ugotovili smo, da se tako zunaj kot notri najdejo zelo umazane in tudi dokaj čiste površine.

Tekom celega leta smo otroke spodbujale k samostojnemu izpihavanju nosa. Pri tem so uporabljali papirnate robčke, ki so v igralnici nameščeni v dosegu njihovih rok. Poudarjali smo, da vzamemo le en robček naenkrat, da si očistimo nos in jih spodbujali, da ga po uporabi odvržejo v koš ter si umijejo roke.

                 

16. Tematski sklop »Ostal bom zdrav« (do 14.5.2018 – 25.5.2018) (Zdrav način življenja)

Ogled izobraževalnega lutkovnega filma Ostal bom zdrav (15.5.2018) – z otroki smo si ogledali še tretji lutkovni film z naslovom Ostal bom zdrav v sklopu projekta Zdravje v vrtcu. Da bi si otroci bistvo vsebine le tega kar čimbolj zapomnili, smo le to tudi kratko obnovili.

Pogovor o zdravi in manj zdravi hrani (16.5.2018) – tekom šolskega leta smo se ob uživanju raznolike hrane veliko pogovarjali, hrano imenovali in povedali, kaj nam nudi. Otroci vedo, da je uživanje sadja, zelenjave in pitje nesladkanih napitkov in vode zanje zdravo. Vse našteto ob vsakdanji ponudbi in spodbudah radi uživajo, čeprav jim na začetku ni šlo dobro. Vedo, da je zdravo tudi meso, ribe, jajca, mleko, vse do določene mere. Ogibati pa se moramo predvsem sladkim in slanim prigrizkom.

Ogledovanje revij in striženje sličic (17.8.2018 – 21.5.2018) – vzgojiteljice smo v vrtec prinesle reklame in revije, katere smo si skupaj z otroki ogledovali. Otroci so naštevali, kaj vidijo (teta leži v postelji, deček kolesari, družina je na izletu, ribe in krompir, mleko, tekoče milo, …). Ob tem smo govorili o vsem, kar je potrebno storiti, da ohranimo in poskrbimo za svoje zdravje. Potrebujemo počitek, svoj prosti čas, veliko gibanja in skrbi za osebno higieno in seveda prav je, da se zdravo prehranjujemo. Otroci so ob razgovorih samostojno izstrigli veliko sličic in jih razvrščali v pet skupin: hrana in napitki, gibanje, osebna higiena, prosti čas in počitek.

Izdelovanje plakatov (22.5.2018 – 25.5.2018) – ob pogostih pogovorih smo z otroki z razvrščanjem in lepljenjem v teh dneh izdelali pet plakatov, ki so prikazovali kaj moramo početi, da ohranjamo svoje zdravje in sicer:
1. plakat: Zdrava hrana
2. plakat: Gibanje
3. plakat: Osebna higiena
4. plakat: Počitek
5. plakat: Prosti čas
Vse izdelane plakate smo obesili na pano v igralnice. Posamezniki so se ob njih pogosto ustavili, si jih ogledovali, se pogovarjali, povedali, kaj od tega počnejo sami, kaj radi jedo,…

Tekom celega šolskega leta smo otrokom ponujali vsebine, dejavnosti, spodbudno učno okolje in veliko časa in možnosti, ki so jim omogočale sprejemati navade zdravega življenjskega sloga. Vsakodnevno smo v okviru dnevne rutine poskrbeli za svojo osebno higieno (umivanje rok, brisanje noskov, uporaba WC-ja,…), uživanje zdrave in raznolike hrane ter zdravih napitkov ob vsakem obroku. Upoštevajoč starostno razliko med otroki, smo jim vsakodnevno ponujali možnost razvijanja in osnovnih gibalnih konceptov in nadgradnjo le teh (v prostoru in na prostem), Preko časa, ki smo ga namenili prosti igri in sprostitvenim dejavnostim, so otroci uživali v igri in s prijatelji ter se preko različnih igralnih sredstev izživeli na svojstven način. Vsakodnevno pa smo zadostili tudi potrebam vsakega posameznika po počitku (ob pravljicah, instrumentalnih posnetkih,…zvočnih posnetkov iz narave), ki so ga ti otroci prav res še potrebovali.

     

17. Spodbujanje gibalne aktivnosti v skupini Sončki (tekom celega šolskega leta) (Gibanje)

Otroci iz skupine Sončki so starostno mešana skupina. V njej so bili letošnje šolsko leto otroci, ki so gibalno zelo spretni, pa tudi tisti, ki ob vstopu v vrtec še niso hodili. Tako so nam izziv nekako predstavljali že sami sprehodi. Določen čas smo se sprehajali ob sprehajalni vrvi v bližini vrtca. Kasneje pa seveda tudi že dlje in tudi brez vrvi. Uspeli smo priti do gozda, do kamor smo premagali strm klanec in smo porabili kar nekaj časa. Vselej smo poskrbeli za našo varnost v prometu. Oblekli smo odsevne jopiče in se pred odhodom pogovorili o osnovah obnašanja v prometu in o tem, kako pomembno je upoštevati navodila vzgojiteljic tekom sprehoda. Vsakič smo razložili pomen določenih prometnih znakov, ki smo jih videli ob poti, pomen prehoda za pešce, hoje po pločniku. Poudarili smo, kako pomembno je biti pozoren na vse in vsakogar na cesti in ob njej (z opazovanjem in poslušanjem).

Ob krajših sprehodih smo si vzeli čas in se gibali ter igrali na igralih bližnjega igrišča ter tekali in se lovili na temu primerni veliki površini.

Vsakodnevno bivanje na igrišču pred vrtcem je otrokom omogočalo izživeti potrebo po gibanju. Otroci so tekli, hodili navkreber in navzdol, poskakovali, skakali po eni nogi, uporabljali različne športne rekvizite in se učili njihove uporabe. Razgibavali smo se preko enostavnih gimnastičnih vaj. Ob aktivnem sodelovanju so otroci krepili moč, koordinacijo, ravnotežje, vztrajnost, gibljivost,…

Večkrat smo jim vzgojiteljice postavile poligone, preko katerih smo jih z demonstracijo gibanja ter kasneje preko podajanja določenih vsebin, ki so se navezovale na posamezne tematske sklope vodile in jih pri premagovanju gibalnih ovir spodbujale. Tako so se učili samostojnega reševanja gibalnih problemov. V slednjem so uživali tudi na snegu, ki nam ga je letos zima ponudila ogromno (dričanje, lopatkanje, kidanje, hoja po celem snegu,… ).

Z otroki smo velikokrat ob vsebinskem vodenju z gibanjem in plesom ponazarjali samo vsebino, gibanja določenih živali, rast rastlin,…Otroci so imeli možnost obleči različne kostume, kar jim je pomagalo in so se še lažje vživljali v različne vloge.

Veliko svoje energije in potrebe po gibanju smo sprostili preko plesa ob petju, predvajanju otroških pesmi preko AV sredstev. Otroci so usvajali prvine plesa in ritmičnega gibanja v skupini, paru in samostojno.

Udeležili smo se tudi spomladanskega mini krosa, ki ga vsako leto organiziramo v našem vrtcu.

       

18. Spomladanski mini kros (8.5.2018) (Gibanje)

Na spomladanski mini kros, ki se je to leto v našem vrtcu odvijal v torek, 8.5.2018, smo se seveda predhodno pripravili. Intenzivne vaje smo opravili že teden dni prej. V bližini vrtca (čez cesto) stoji gasilski dom, za njim veliko asfaltirano igrišče, ob boku pa otroško igrišče z igrali. Prostor nam ponuja idealne možnosti za gibanje in igro na prostem. Tudi tokrat smo se le tega poslužili za izvedbo krosa. Pred samim krosom smo se pošteno razgibali in pretegnili vsak delček telesa, nato pa smo se razvrstili po skupinah. Otroci naše skupine so tekli krog okrog gasilskega doma, posamezni mlajši pa so pretekli dve dolžini igrišča. Otroci so se polni tekmovalnega duha pognali v dir. Tekle so tudi najbolj zagnane vzgojiteljice . Ob koncu so si prav vsi otroci prislužili medaljo za aktivno sodelovanje na krosu.